Sodišče EU odločilo o primeru iz Slovenije: Ni v nasprotju s pravom EU

Sodišče EU je presodilo, da slovenska ureditev iz leta 2021 sprejete novele zakona o varstvu okolja, ki se nanaša na spremembe sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ni v nasprotju s pravom unije. To tako velja tudi za uvedbo samo ene organizacije za vsak tok odpadkov, ki je v lasti proizvajalcev in mora delovati neprofitno.
Novela zakona o varstvu okolja, ki jo je državni zbor sprejel marca 2021, je prinesla bistvene spremembe glede ureditve na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ključna sprememba je bila vzpostavitev samo ene organizacije za vsak tok odpadkov, ki mora biti v lasti proizvajalcev in delovati neprofitno. Organizacija in proizvajalci, ki so lastniki njenih poslovnih deležev, pa ne smejo biti kapitalsko povezani z izvajalci storitev ravnanja z odpadki.
Zaradi nestrinjanja z omenjeno ureditvijo so se na ustavno sodišče obrnili družba Interzero, ki je imetnica okoljevarstvenega dovoljenja za upravljanje skupnega sistema upravljanja s komunalno in nekomunalno odpadno embalažo ter imetnica odločb o potrditvi skupnega načrta ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, z odpadnimi nagrobnimi svečami in z odpadnimi baterijami in akumulatorji, ob tem pa še njen lastnik in pri njej zaposlene osebe ter gospodarske družbe, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost.
Ustavno sodišče se je obrnilo na Sodišče EU
Ustavno sodišče je tako junija 2022 sprva določene člene zakona, ki jih spodbijajo družbe za ravnanje z odpadki, zadržalo, aprila leta 2023 pa sporočilo, da so se pred končno odločitvijo o skladnosti z ustavo delov zakona o varstvu okolja, ki se nanašajo na novo ureditev proizvajalčeve razširjene odgovornosti, s številnimi vprašanji v zvezi z interpretacijo pravil evropskega pravnega reda odločili obrniti na Sodišče EU.
Vrhovno sodni organ unije so tako vprašali glede dopustnosti ureditve, po kateri sme dejavnost izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti za posamezen tok odpadkov opravljati le ena pravna oseba na ozemlju članice EU na nepridobiten način.
Kaj pravi odločitev Sodišča EU
Sodišče EU v sodbi tako izpostavlja, da ob upoštevanju načela sorazmernosti ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki uvaja monopol z ustanovitvijo ene neprofitne organizacije, pooblaščene za skupno izpolnjevanje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, ki ima izključno pravico za opravljanje te dejavnosti za določeno kategorijo proizvodov, hkrati pa določa prenehanje veljavnosti dovoljenj, na podlagi katerih so gospodarski subjekti do tedaj opravljali navedene dejavnosti, kot tudi prenehanje veljavnosti vseh pogodb, ki so jih ti gospodarski subjekti sklenili pri opravljanju te dejavnosti.
A po mnenju sodišča mora to ureditev med drugim spremljati vzpostavitev regulativnega okvira, ki zagotavlja, da bo lahko monopolist dejansko dosledno in sistematično uresničeval cilja varstva okolja in varovanja javnega zdravja, ter določiti prilagoditve uporabe novih pravil, s katerimi se je mogoče izogniti pretiranemu bremenu za vpletene gospodarske subjekte. Po navedbah sodišča je treba tudi določiti dovolj dolgo prehodno obdobje, da se lahko gospodarski subjekti prilagodijo spremembam, ali sistem primernega nadomestila za škodo, ki jo utrpijo.
Sodišče prav tako ne nasprotuje temu, da lahko proizvajalci, za katere velja obveznost razširjene proizvajalčeve odgovornosti in ki dajejo na trg najmanj 51 odstotkov celotne količine iste kategorije proizvodov, za katera velja razširjena odgovornost, ustanovijo tako organizacijo in da imajo v njej poslovni delež.
Ne nasprotuje niti temu, da je za njih določena prepoved opravljanja dejavnosti zbiranja in obdelave odpadkov ter kapitalskih in sorodstvenih povezav med navedeno organizacijo, člani njenega poslovodnega organa in proizvajalci, ki imajo v njej poslovne deleže, ter osebam, ki zbirajo in obdelujejo odpadke ter tistim, ki imajo glasovalno pravico v organu upravljanja ali nadzora navedene organizacije.
Sodniki ob tem prav tako niso izrazili nestrinjanja z določili slovenske zakonodaje o obveznem skupnem izpolnjevanju obveznosti razširjene odgovornosti za proizvajalce izdelkov in tem, da ti z že omenjeno neprofitno organizacijo sklenejo pogodbo.
Morajo pa te obveznosti po opozorilih sodnikov spremljati tudi zadostna procesna jamstva, predvsem glede morebitnih nasprotij interesov ali neugodnim konkurenčnim položajem, s katerim je mogoče preprečiti kakršno koli pretirano breme za proizvajalce pri opravljanju njihove gospodarske dejavnosti, ki bi bilo posledica samovoljnih ali nepredvidljivih vplivov na njihova pogodbena razmerja.
Interzero: Odločitev Sodišča EU tihi apel vladi
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnila direktorica podjetja Interzero Darja Figelj, so se v podjetju po potrditvi novele zakona o varstvu okolja iz leta 2021, ki je uvedla rešitev, na podlagi katere bi dejavnost skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti za vsak posamezen tok odpadkov po novem opravljala le ena organizacija na neprofiten način, s svojimi strankami nemudoma odločili, da vložijo pobudo za oceno ustavnosti na ustavno sodišče.
Po njenih besedah je potrditev takšne ureditve za podjetje, ki je med drugim imetnik okoljevarstvenega dovoljenja za upravljanje skupnega sistema upravljanja s komunalno in nekomunalno odpadno embalažo, pomenila, da v prihodnosti ne more več delovati na slovenskem trgu.
Figelj je prepričana, da je njihov gospodarski interes in interes njihovih strank z današnjo odločitvijo prepoznalo tudi Sodišče EU. "Dejstvo je, da mora Slovenija uvesti sistem, ki bo primerljiv z drugimi članicami EU in ki bo tudi omogočal, da podjetja, ki delujemo in imamo ustrezna dovoljenja, lahko delujemo tudi na ozemlju Slovenije," je poudarila.
Odločitev sodišča pa vidijo tudi kot tihi apel slovenski vladi, da skrbno premisli o tem, kako bo uredila sistem in da pri tem upošteva, da je dejavnost, v kateri družbe za ravnanje z odpadki danes delujejo, gospodarska dejavnost ter da je zeleni prehod mogoč samo s sodelovanjem z gospodarstvom.
Končni del spora se bo zdaj odvil pred ustavnim sodiščem, pred katerim mora država dokazati, da je uvedba ene organizacije za vsak tok odpadkov sorazmeren ukrep.
Po oceni ministrstva odločitev korak bližje k odpravi pravne negotovosti
Odločitev Sodišča EU pomeni pomemben korak bližje končni odločitvi slovenskega ustavnega sodišča o odpravi pravne negotovosti, so v odzivu poudarili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Na pristojnem ministrstvu so izrazili veselje nad dejstvom, da se je Sodišče EU danes opredelilo do vprašanj, ki jih je pred dvema letoma na njih glede tolmačenja pravil evropskega pravnega reda v povezavi z uvedbo sistema razširjene proizvajalčeve odgovornosti za posamezen tok odpadkov naslovilo ustavno sodišče.
V luči danes sprejete odločitve Sodišča EU na ministrstvu pričakujejo, da bodo ustavni sodniki zdaj kmalu sprejeli tudi dokončno odločitev o skladnosti z ustavo delov novele zakona o varstvu okolja iz leta 2021, ki se nanašajo na novo ureditev proizvajalčeve razširjene odgovornosti in katerih izvajanje je trenutno zadržano.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje